Dežela prazgodovinskih gradišč - kaštelirjev opredeljuje območje severnega Jadrana (Kras, Brkini, Čičarija, Istra, Kvarner), za katerega je v času bronaste in železne dobe, od 2. tisočletja pred n. š. do prihoda Rimljanov, značilna poselitev na utrjenih naselbinah.

Življenje v obdobju gradišč - kaštelirjev zaznamuje življenje v objemu narave, kamna in magičnih skrivnosti. Takratnim ljudstvom je bila narava pomemben vir preživetja, zato so do nje imeli strahospoštljiv odnos. Skrbna in premišljena uporaba naravnih materialov se kaže v prepoznani tehniki suhozidne gradnje, s katero so gradili suhe zidove okoli svojih naselij, ki so bili namenjeni obrambi, zavetju, oborom. Ponekod so gradišča komaj še prepoznavna, spet drugje so bila kontinuirano pozidana in prezidana v antičnem in kasneje v srednjem veku. Veliko jih je skritih pod današnjimi vasmi in večjimi naselji. Življenje na gradiščih – kaštelirjih je zaznamovalo bivanje v skupnostih, kjer so se ljudje ukvarjali s poljedelstvom, pašništvom in živinorejo. S sekanjem gozdov in požigalništvom so urejali svoj bivalni prostor, hiše so gradili iz kamnov in šibja, ki so ga ometali z glino. Trebili so kamenje, izkoriščali glino za lončarske izdelke, tkali, trgovali s sosednjimi ljudstvi in s posebnimi obredi častili nadnaravno moč sonca in ognja. Mnogo zgodb o življenju v kraških in istrskih gradiščih je še zavitih v tančico skrivnosti. Mnoga vprašanja pa tudi dobivajo presenetljive arheološke in botanične odgovore.